Mariborsko pohorje je pogorje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom. Razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda, na vzhodu do Maribora in na jugu do Slovenskih Konjic.
Osrčje Pohorja predstavlja planotast svet s številnimi barji. Območje omejujejo Žigartov vrh (1347 m), Klopni vrh (1340 m), Rogla (1517 m) in Veliki vrh (1344 m). Zahodno Pohorje je kopasto sleme med Mislinjsko grapo, Roglo in Planinko (1392 m). Severneje leži tektonsko zasnovano Ribniško-lovrenško podolje, ki ga sestavljajo miocenske usedline nekdanjega Panonskega morja. Na južnem in jugovzhodnem obrobju so Podpohorske gorice, kjer sta se zaradi prisojne lege, nižjih nadmorskih višin, ustreznih naklonov in ugodnih prometnih razmer razvili sadjarstvo in vinogradništvo. Različni deli pogorja so poimenovani po bližnjih krajih: Mariborsko Pohorje, Zreško Pohorje, Slovenjegraško Pohorje, Ribniško Pohorje.
Dostop na Pohorje je možen po cestah iz Hoč na Areh in Bellevue ali pa iz Zreč do Rogle, zagotovljen dostop je še po kopici lokalnih cest. Od leta 1959 pa iz Maribora na Bellevue vozi vzpenjača.
Hribovit relief je osnovna značilnost površja. Velike višinske razlike med slemeni in globokimi dolinami so v preteklosti oteževale prehodnost. K današnji podobi je veliko prispevala prispevala pleistocenska poledenitev. Meja večnega snega in ledu je bila na nadmorski višini okoli 1300 m, vendar na Pohorju ni bilo ledenikov. Velikega pomena je bil drobir, ki je nastal po otoplitvi in so ga kasneje reke prenašale s strmejšega sveta in odlagale v obliki velikih vršajev v ravninskem svetu.
Vodnati vodotoki so povzročili nastanek številnih grap z zelo velikimi strminami, ki ponekod v Mislinjskem jarku dosegajo celo 45 o naklona. Zaradi dolin in ravnin, ki obkrožajo Pohorje, se je razvilo zelo obsežno in razvejano hidrografsko omrežje. Največje porečje med pohorskimi vodotoki ima Dravinja, v katero se zlivajo potoki jugovzhodnega Pohorja. Pohorski potoki ob nevihtah lahko dobijo hudourniški značaj in ponekod za krajša obdobja prestopijo bregove. Območje Črnega jezera je zaradi edinstvenega ekosistema visokih šotnih barij zavarovano.
V plitvih kotanjah oblih pohorskih slemen so nastala številna močvirja in barja. Večina teh barij spada med visoka barja, pri katerih je rastlinski pokrov nekoliko dvignjen, da ga talna voda ne doseže. Napajajo se le s padavinsko vodo, ki vsebuje malo mineralnih snovi. Zato uspevajo le rastline, prilagojene na skrajne ekološke razmere.
Vrhovi:
Črni vrh (1.543,5 m); najvišji vrh Pohorja
Velika Kopa (1.542,7 m)
Jezerski vrh (1.537 m)
Mali Črni vrh (1.533 m)
Mulejev vrh (1.533 m)
Vrh Lovrenških jezer (1.527 m); na vrhu so Lovrenška jezera
Mala Kopa (1.524 m)
Rogla (1.517 m)
najvišji vrh vzhodnega Pohorja je Žigartov vrh (1.346 m)
Hoteli:
hotel Bolfenk (4 zvezdice - 80 ležišč)
depandansa hotela Bolfenk (4 zvezdice - 128 ležišč)
hotel Videc (3 zvezdice - 58 osnovnih ležišč in 56 dodatnih ležišč)
apartmaji Bolfenk (4 zvezdice - 275 ležišč)
apartmaji Martin (3 zvezdice - 85 ležišč)
hotel Arena (4 zvezdice - 61 sob)
hotel Areh (2 zvezdici - 84 ležišč)
penzion Martin (3 zvezdice - 22 ležišč)
Znana športno rekreacijska središča so: Bolfenk, Bellevue, Areh, Trije Kralji, Ribniška koča, Kope in Rogla. Pozimi so večinoma so uporabljena kot smučišča, del prog je tudi umetno zasnežen. Poleti pa se poleg pohodnikov in kolesarjev predvidene tudi nekatere novejše dejavnosti, poletno sankanje in adrenalinski park. Pohorje je polno planinskih koč in planinskih poti. Prepredeno je tudi z gozdnimi cestami, ki jih uporabljajo gorski kolesarji in tudi konjeniki.
Na smučarskem stadionu, ki se spušča do vznožja Pohorja, poteka tudi tekma za ženski svetovni pokal v smučanju imenovan Zlata lisica. Ciljna arena je znana tudi kot snežna plaža. |